Kolikokrat pa imamo privilegije? Kolikokrat se nam obnese v našo prid? Se seveda tudi to zgodi, pa vendar imamo občutek, da se prav za vsako stvar moramo še posebej potruditi, da nam uspe, da moramo vanjo vložiti veliko energije, ipd. In najboljše, da običajno kupimo določeno stvar, malenkost za tem, pa jo najdemo po ugodnejši ceni. In tako življenje ni pošteno. Razen seveda, če sami tudi ubiramo lažje, enostavnejše in ugodnejše poti. Recimo, javne dražbe.
Sicer so javne dražbe način nakupovanja, pa vendar nam prinesejo lahko toliko privilegijev, da je skoraj neverjetno. Sploh, ker so običajno na njih predmeti, ki so višje vrednosti in, ker imamo možnost prav te predmete dobiti po ugodnejših cenah. Ali ni prav to najboljši privilegij vsega?
Drug privilegij, pa je ta, da nam ni potrebno tuhtati in hoditi okrog, da bi našli želeno. Če smo to našli na strani javne dražbe, je dovolj, da se prijavimo na dražbo, izpolnimo pogoje za pristop in se te tudi udeležimo. Ni nam potrebno hoditi od trgovine do trgovine. Res je, da bomo tudi tu morali imeti nekaj sreče in da se javna dražba zaključi v našo prid, pa vendar je vedno upanje.
Vsak privilegij v življenju nekaj pomeni. Ti se vrstijo okrog nas, pa se nekaterih sploh ne zavedamo. Privilegijev je polno, če jih le vidimo. Tudi javne dražbe vidimo, pa smo tudi se odločili za njih? Če ne, smo torej zavrnili super privilegij. In se bomo še naprej trudili po najboiljših močeh, kot vse doslej, z garanjem in velikim trudom pridobiti nekaj. Pa mogoče niti ne bi bilo potrebno. Če bi si le ogledali javne dražbe, kjer bi našli želen predmet po super ceni. In četudi ne bi mogoče zmagali na javni dražbi in ne bi postali lastnik tega predmeta, smo vendrale nekaj storili za to.