Odgovor, zakaj eni ljudje klonejo pred težavai, drugi ne, ni preprost in veljaven za vse. Različni ljudje se v različnih okoliščinah različno odzivajo. Psiholohi pojasnjujejo, da noben dogodek, srečen ali nesrečen, ni usoden sam po sebi. Takšna je vrednost, ki mu jo človek pripiše. Nekdo v neki okoliščini ostane ravnodušen, drugega pa enaka okoliščina razburi. Na njegovo reakcijo vplivajo predstave o sebi in lastni vrednosti, način življenja in spoprijemanja s stresnimi obremenitvami. Tudi biološki dejavniki, s katerimi se rodimo in ki se odražajo na našem videzu in temperamentu, sooblikujejo način našega bivanja. »Že pri površnem opazovanju lahko ugotovimo, da izrazito privlačni ljudje marsikdaj lažje dosegajo cilje in da okolje z zadrego sprejema ljudi s telesnimi hibami ali pomanjkljivostmi,« pojasnjujejo psihologi.
Pogovori, ki jih ni
Človek lahko določene stvari spremeni, ko se jih zave, ne more pa delati vratolomnih sprememb. Psihološka knjiga je pri tem v pomoč in je namenjena vsem, ki jo hočejo slišati: ljudem, ki se sprašujejo o lastnem duševnem in telesnem dobrem in slabem počutju, ali tistim, ki menijo, da so izpostavljeni hudim stresnim obremenitvam. »Vsak namreč doživlja stres, vendar je od njegove ocene odvisno, ali mu je neko stanje v izziv, skrb ali pa ga navdaja s pozitivnimi čustvi.«
Psiholohi menijo, da ni nič v našem življenju stvar trenutka, temveč je vse povezano s preteklimi dogodki. Številne situacije in krize sčasoma spreminjajo način življenja.
»O tem, kaj nas dela ranljive, bi morali razmisliti, preden nam zdravniki recimo povedo, da smo v predinfarktnem stanju ali da imamo ulkus na želodcu. Že to nas varuje, da smo pripravljeni opaziti in se o tem pogovarjati. Marsikaterega problema ne moremo takoj rešiti, a pomaga že, če ga ubesedimo, če imamo nekoga, ki nas je pripravljen poslušati.«
Čustev ne bi smeli pogoltniti, ampak bi morali o njih govoriti. »V razvoju človeške vrste se je jeza pokazala kot izjemno pomembno čustvo za samoohranitev. Lahko postane nevarna, če je ne izrazimo. Marsikdo preigrava pogovore, ki bi jih imel s človekom, na katerega je jezen, v njegovi bližini pa se obnaša, kot da je vse v redu. Če bi svojo jezo izrazil kultivirano in dostojno ter denimo ponudil še alternativne rešitve, bi morda pomagal preprečiti čir na želodcu,« pravi psihologinja.
Za dobro počutje na delovnem mestu so po ugotovitvah psiholohinje pomembni posameznikova avtonomija, kontrola, možnost svobodnega odločanja in razporejanja časa, odvisnost od drugih in njihovih rezultatov, izpostavljenost prenasičenosti z nalogami ali ponavljajočim se opravilom. Pomembni dejavniki so še odgovornost za druge, konfliktnost delovne vloge, razpetost med podrejenim in nadrejenim ter poklicna nevarnost.